3. 4. 2015

Uvodna okrogla miza pred 20. SMK

Kako vplivajo spremembe lastništva na slovenske blagovne znamke?

Je Talking Tom slovenska blagovna znamka ali ne? Smo v našem gospodarstvu žrtvovali učinkovito upravljanje naših blagovnih znamk za usmerjanje v izvoz? Kaj je za Mercator pomenila sprememba lastništva? Bi bili Cocta in Radenska tako uspešni blagovni znamki, če ne bi bilo Jugoslavije? To so samo nekatera vprašanja iz današnje okrogle mize Uspehi in neuspehi upravljanja slovenskih blagovnih znamk, ki jo je vodil Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance.

Konkretne odgovore uvodne okrogle mize pred 20. Slovensko marketinško konferenco (SMK), so dajali:

  • Primož Hvala, predsednik programskega sveta 20. SMK,
  • Mag. Toni Balažič, predsednik uprave Mercator, d.d.,
  • Mag. Janez Damjan, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem in idejni oče SMK.


Zaradi prodaje Telekoma in NKBM je bilo še posebej aktualno vprašanje lastništva slovenskih blagovnih znamk. Toni Balažič, predsednik uprave Mercator d.d., je povedal, da se je v podjetju zaradi prodaje in spremembe lastništva najboljši kader v podjetju kar 2 leti ukvarjal s stvarmi, ki niso prinašale koristi, razen prestrukturiranje dolga. Še več, negativna publiciteta in nasploh nastopi pred žarometi, javne politične razprave so negativno vplivale na prodajo, potrošnjo kupca. » Zato sem vesel, da je to obdobje za nami in se lahko ukvarjamo s stvarmi, ki prinašajo dodano vrednost«  je povedal Balažič. Torej ne glede na tujega lastnika, poslujejo uspešno.  Damjan je ob tem poudaril, da je lastništvo sicer pomembno, a podjetje mora imeti svojo strategijo upravljanja blagovnih znamk, neodvisno od menjave lastništva. »Seveda jo lahko ta spremeni, a v osnovi menjava lastnika ne pomeni nujno slabo ali dobro.« je še dodal Damjan. S tem se je strinjala tudi Maja Makovec Brenčič, v preteklosti dolgoletna predsednica Društva za marketing Slovenija, ki pa je še poudarila, da je na teh področjih Slovenija kot ekonomija marsikje zaspala.


Podobno je zapisal že Hvala v uvodniku za letošnjo 20.SMK, a opozoril, da bodo na letošnji konferenci predstavljeni primeri, kjer je Slovenija odlična, s slovenskimi ali tujimi lastniki. Primer slednjega je zagotovo Radenska, ki po mnenju akterjev današnje okrogle mize v preteklosti zagotovo ne bi bila tako uspešna blagovna znamka, če ne bi bilo Jugoslavije. Sedaj je v rokah tujca, ki uspešno upravlja z njo in smo lahko tudi na njo ponosni. »A tega Slovenci ne znamo« meni predsednik Društva za marketing Slovenije Darko Dujič, ki je na okrogli mizi povedal, da Slovenci  oziroma naši marketingarji ne znamo vedno izpostavit naše prednosti, naše uspešne zgodbe. Podobno je z blagovno znamko Talking Tom, ki je najvrednejša slovenska blagovna znamka. A koliko ljudi dejansko ve, da je to naša blagovna znamka? Medtem ko je Damjan prepričan, da ne gre za slovensko blagovno znamko, pa sta Dujič in Balažič prepričana, da gre za ‘našo znamko’. Gre za slovenski produkt našega znanja, podjetje v Sloveniji zaposluje naše ljudi, je argumentiral Balažič. Dujič pa dodal, da se časi spreminjajo. Sedaj imamo globalne slovenske blagovne znamke, a na njih ne znamo biti ponosni kot drugi narodi. Dober primer je Estonija, ki zna zelo dobro pokazati sobo, kjer je nastal Skype, mi pa tega ne znamo izkoristiti. »Tukaj nas čaka še veliko dela« je poudaril.  Dejstvo je, da se trgi spreminjajo, globalno in lokalno. Lokalno okolje je sedaj Slovenija in tukaj je del naših razvojnih priložnosti. A znamo uspeti tudi na globalni ravni. In Talking Tom je lep primer globalne slovenske blagovne znamke.

Uvodna okrogla miza pred 20.SMK je odprla veliko aktualnih tem gospodarstva in slovenske ekonomije ter ponudila strokovno razpravo. A to je bil samo začetek. Še več bo ponudila konferenca, ki bo gostila številne vrhunske strokovnjake in uspešne primere dobre prakse.