“V Sloveniji obstajajo pravni oddelki, ki delajo po Scrum metodi, na Nizozemskem obstajajo šole.” Intervju z Jako Kladnikom o agilnem marketingu.

Jaka Kladnik je digital marketing manager v podjetju Marand, ki je v svoj še precej sveži tim že začel vpeljevati metodo dela Scrum. Bivši prodajnik, danes marketingaš, je Scrum uspešno vpeljal že v podjetju Halcom, saj je želel marketing povzdigniti na raven strateškega oddelka. V agilne metode dela, ki so se najprej pojavile v svetu programiranje in se nato razširile na mnoga druga področja, močno verjame, saj je tudi sam z njimi v praksi dosegel večjo prožnost, samoorganiziranost in vodljivost marketinga, ki neskončne projekte brez jasnih ciljev spreminja v jasno opredeljene naloge, polne zaključkov.

Jaka Kladnik bo na prihajajoči Slovenski marketinški konferenci, ki bo 31. maja in 1. junija letos v Portorožu,  udeležencem predstavil osnovna načela Scrum, neučakani pa smo se z njim o agilnosti pogovarjali že prej.

Jaka Kladnik, kako fit ste?

Težko odgovorim drugače, kot da skušam biti kar se da fit, tako miselno kot telesno, torej v ravnovesju.

Kako in kdaj ste sploh spoznali agilen način dela, kaj je bil povod?

Za agilne metode me je navdušil moj prijatelj Voranc Kutnik Agile Expert, ki je v Sloveniji “glavni motor”, ki skrbi, da se govori o agilnih metodah. Sam sem skozi njegove oči zadeve spoznaval že leta 2009, kasneje pa sem ugotovil, da to ni le način dela, ampak način življenja, ki mi je pisan na kožo.

Kaj pravzaprav pomeni biti agilen na področju, ki je že tako ali tako podvrženo hitrim spremembah?

Kot sem omenil že v prejšnjem odgovoru: biti agilen je način življenja. Sam sem se najprej soočil z dejstvom, da so spremembe edina stalnica, na katero lahko računam. Agilnost sprejemam kot pripomoček, da kaotičen in hitro spreminjajoč se proces dobi “rep in glavo” in zagotavlja dovolj nadzora, poleg tega pa je neposredno usmerjen na trg.

Scrum je le ena od metod agilnega vodenja projektov, sicer najbolj razširjena, toda zakaj ste vi izbrali ravno Scrum? Kako vas je začaral?

V svoji karieri sem večino časa posvetil prodaji. Marketing je moja večna ljubezen, četudi sem začel v prodaji. Ko sem pred sedmimi leti iz IT-ja prestopil v digital marketing agencijo, sem se kot direktor prodaje soočil z realnostjo tega področja. Četudi navzven izgleda kreativno in nadvse “cool” delovno mesto, je marketing v večini podjetij pravzaprav sprejet kot napredno tajništvo. O tem, da bi krojil strategijo podjetja, ni bilo ne duha na sluha. In tako so sposobni ljudje z neverjetnim znanjem sledili kaotičnim navodilom trga ter se na drugi strani borili s še bolj kaotičnim odzivom notranjih procesov na stanje na trgu.

Ko sem predlani prišel v podjetje Halcom, sem to doživel v prvi osebi in vedel, da potrebujemo korenito spremembo – predlagal sem Scrum. Tukaj gre vsa zahvala Nataši Japelj, ki je  kot vodja marketinga sprejela tveganje, da trenutni proces obrne na glavo in po mesecu in pol smo ugotovili, da to deluje…

Formula je v bistvu dokaj enostavna, za proces uporabljam Scrum, kot podporo med cikli dela pa Kanban tablo. Znotraj delovnih procesov uporabljam veliko tehnik, ki so del Management 3.0. metode avtorja Jurgena Appela.

Ali je Scrum prava metoda tako za interne projekte kot za projekte za naročnike? Je enako uporaben za podjetja in za marketinške agencije? Komu to metodo najbolj priporočate?

Sam sem ga ponotranjil in smatram, da se ga da implementirati v večino procesov, tako interno kot za marketinške agencije, različna podjetja …

V Sloveniji obstajajo pravni oddelki, ki delajo po Scrum metodi, na Nizozemskem obstajajo šole. Metoda je skratka uspešno implementirana na številnih področjih, predvsem pa omogoča transparentno delo, ki se začne z jasnimi inputi (User-story-i) in se v roku enega cikla (Sprinta)zaključijo do te mere, da je moč pokazati neko zaključeno celoto. Pri večjih projektih je to pogosto nek prototip, osnutek, ki pa deluje kot celota. In tukaj dobi celotno delo smisel. Koliko je projektov, ki se nikoli ne končajo ? Se je kdo vprašal, kako izčrpujoče je za ljudi, ki dan za dnem delajo na “neskončnem” projektu, na katerem nikoli ne morejo pokazati “zaključka”?

Scrum zapoveduje zaključeno celoto (četudi majhno) v roku enega cikla(Sprinta). Po končanem Sprintu rezultat predstaviš naročniku. Feedback naročnika (pozitiven ali negativen) pa narekuje tempo naslednjega cikla, kar je po mojem mnenju edini smiseln način dela v tako hitro spreminjajočem  se času.

Agilni projekti naj bi naročniku dajali možnost, da kadarkoli spremeni svoje zahteve, tudi v zaključni fazi projekta. Sliši se dobro, toda v kolikšni meri je časovno in stroškovno učinkovito?

Kaj je časovno in stroškovno bolj učinkovito ? Ponuditi/ustvariti produkt, ki ni v skladu s potrebami trga in željami stranke? V tem primeru je ogroženo veliko več … V veliko primerih naročnik težko ve, kaj potrebuje za dosego cilja in tukaj je zanka, ki lahko ogrozi še tako kakovosten poslovni odnos. Scrum naročnika prisili, da pomisli, kaj si želi, saj mora to z User Story-i dejansko razložiti. S tem na koncu tudi ekipa, ki za stranko karkoli že razvija, dobi jasno sliko o njenih pričakovanjih, zelo jasno pozicionira pričakovanja. Seveda je tukaj potrebno narediti miselni preskok.

Naj to ne bo razumljeno narobe, sam sem Scrum v marketing postavil kot interni proces, za interni marketinški tim, tako da je le stvar percepcije, koga sprejemamo za stranko.

Kakšna je vaša vloga v svetu Scruma vaše organizacije?

Trenutno v podjetju Marand nadaljujem svojo poslovno pot in v digital marketing timu želim vzpostaviti Scrum proces. Ravno danes imam sestanek, kjer bomo sestavili naš prvi Backlog (spisek odprtih taskov). Sem pa Scrum v marketingu vzpostavil na podjetju Halcom, kjer smo uspešno oddelali vse izzive in si s to reorganizacijo transparentno pridobili čas, da smo oddelek marketinga premaknili tja, kamor mu je mesto – v strateško funkcijo.

Zakaj bi moral vsak tržnik prisluhniti vašemu predavanju na SMK?

Spremembe v marketingu so stalnica. Vsem nam je lahko jasno, da se v prihajajočem obdobju zadeve ne bodo umirile, ampak le stopnjevale. Temu se žal ne moremo izogniti, lahko pa se na to pripravimo in prilagodimo svoj proces. Na delovnem srečanju pretekli teden nas je direktor prodaje v Marandu seznanil z oceno, da se bo s tranzicijo  v prodajnih procesih uspešno soočilo zgolj 30% zaposlenih v prodajnem timu.  Glede na to, da gre za povezana sistema, si upam trditi, da bo trend podoben  tudi na področju marketinga. Če posameznik presodi, da obstaja možnost uvrstitve  v skupino teh 30 % tima, potem tega ne bo dosegel brez agilnosti.

Lahko z nami delite kakšno dobro prakso, ki je rezultat Scrum pristopa – domačo ali svetovno?

Dobrih praks je veliko. V Sloveniji je veliko podjetij, ki so naklonjena agilnim procesom. Naštel jih bom le nekaj: Marand, Celtra, Halcom, Comtrade, Pixi Labs … Vsa ta podjetja predstavljajo uspešne zgodbe. V tujini  spremljam podjetji Basecamp in Menlo Innovations, z navdušenjem pa spremljam tudi delo ekipe Jurgena Apella, ki uporablja vse metode iz Managementa 3.0.

Agilne metode dela v Sloveniji niso nekaj novega, že leta 2012 je bil manifest agilnega razvoja programske opreme, področja, kjer se je vse začelo, preveden v slovenščino, zakaj govorimo o njih na SMK 2016?

IT sfera je Scrum vzela za svoj, saj je svoj največji razcvet doživel ravno v programiranju, kjer najdemo ogromne razlike med tem, kaj si stranka/uporabnik želi, kako si nekaj predstavlja, koliko je za to pripravljena plačati in kaj dejansko potrebuje. Ker so ta razhajanja ogromna, so si programerji morali zadeve poenostaviti.

Kot najboljši odgovor lahko ponudim vprašanje: Ali ni morda v marketingu enako ?