Per Kristiansen iz podjetja Trivium je soustanovitelj Združenja mojstrskih trenerjev v metodi Lego Serious Play, ki je bil tudi del vodstvene in ustanovne ekipe v edinstvenem znanstvenem parku Danfoss Universe, ki med drugim ponuja inovacijske procese organizacijam. Na konferenci bo govoril o strategiji in tem, kako o njej razmišljati drugače. Pred SMK smo se z njim pogovarjali prav o tem.
Na SMK boste govorili o strategiji, o drugačnem razmišljanju o strategiji. Kaj sploh je običajno razmišljanje o strategiji?
Ena izmed težav je, da je veliko hkratnih, zmedenih in drugačnih razumevanj strategij. Če pa vzamem dve glavni razumevanji o strategiji, je ena, da strategija postane kup pobožnih želja in nam torej ne pomaga veliko. Drugo razumevanje strategije pa je, da je strategija enako načrt oziroma načrt je strategija.
Kaj morajo podjetja spremeniti, kakšna razmišljanja o strategiji je treba zavreči?
Prav to razmišljanje, da je strategija le načrt, moramo povsem spremeniti. Spremeniti moramo predpostavke o gotovosti in predvidljivosti ter preprosto sprejeti dejstvo, da svet ni povsem predvidljiv. Nekaj najpogostejših napačnih korakov, ki jih podjetja naredijo pri strategiji, je povezanih prav z nadzorom in predvidljivostjo ter s tem, da tisti, ki strategijo pripravijo, niso na koncu tisti, ki jo morajo vpeljati. Dobra strategija je orodje za sprejemanje odločitev.
Kako lahko postanemo bolj prilagodljivi?
To, da se osredotočimo na iste stvari, je seveda pomembno, a odločilno je, da sprejmemo, da vsega ne vemo. Razumeti moramo, kje trenutno smo, in kar se da opustiti zanašanje na predvidljivost. Nič ni narobe z ambicioznostjo, nič ni narobe, če si prizadevate postati boljša različica podjetja. Strategija je živa stvar. Zdi se mi, da se čedalje več podjetja tega zaveda. Velika podjetja potrebujejo nekaj več nadzora, usmeritve, ciljev, ki jim omogočajo lažje poslovati. A težava je, če to zamešamo s strategijo podjetja.
Kakšno vlogo torej lahko ima Lego Serious Play v strategiji?
Moč te metode je, da ima vsakdo priložnost razmišljati in govoriti, ne da bi ga ljudje prekinjali. Tako vsi dobijo priložnost, da predstavijo izvirne ideje.
Ustvarjanje s to metodo pomaga do razumevanja, da je svet nepredvidljiv, in tega, da ljudje postanejo bolj pozorni na dogajanje okoli sebe.
Bi poudarili kak uspešen primer vpeljave te metode?
Delal sem z zelo velikimi podjetji pa tudi s startupi, imen zaradi zaupnosti ne bi omenjal. Vseeno pa lahko razložim primer butičnega hotela na Irskem. Tam smo s to metodo razvijali izkušnjo, kakršno želijo, da jo njihovi hotelski gostje tudi imajo. Čez leto in pol sem se vrnil v isto mesto na delo z nekim drugim podjetjem, nastanjen pa sem bil prav v tistem butičnem hotelu. Ko sem vstopil vanj, sem začutil, da prostor poznam. K meni je nato pristopila ena od vodij hotela in mi ponosno povedala, da so tudi v realnosti zgradili tisto, kar so takrat z mano gradili z lego kockami.
Avtorica: Špela Mikuš, Časnik Finance
