Digitalna transformacija danes ni več predvsem tehnološki projekt, ampak sprememba načina razmišljanja, sodelovanja in delovanja organizacij. Nina Gljuk iz Telekoma Slovenije verjame, da bodo največjo razliko ustvarjali ljudje, ki bodo znali povezovati tehnologijo, uporabniško izkušnjo in poslovno vrednost. Pred konferenco SMK 2026 je spregovorila o umetni inteligenci, učenju v nepopolnosti in tem, zakaj uspešne organizacije danes ne čakajo na idealne pogoje.

Ali se je v zadnjem letu spremenil kakšen vaš pogled na marketing, vodenje ali rast podjetja?

Vedno bolj verjamem, da prihodnost ni v ločenih funkcijah, temveč v sposobnosti povezovanja ljudi, tehnologije, uporabniške izkušnje in poslovnih ciljev v eno zgodbo. Največja konkurenčna prednost postaja hitrost sodelovanja in sposobnost prilagajanja.

Kako vam radovednost konkretno pomaga pri vašem delu? Se spomnite primera, ko vas je pripeljala do pomembnega uvida ali odločitve?

Radovednost mi pomaga, da se ne ustavim pri prvem, na videz logičnem odgovoru. Največje uvide pogosto dobim iz povezovanja različnih področij (tehnologije, narave in človeškega vedenja) ter s sodelovanjem z ljudmi iz različnih strok.

Eden mojih najbolj ključnih uvidov je bil, da je v kompleksnih in hitro spreminjajočih se okoljih pomembneje sprejeti učni proces kot iskati popolne rešitve. To danes pomembno vpliva na moj pristop k uvajanju novih tehnologij in vodenju sprememb z več potrpežljivosti, povezovanja in zaupanja v postopno učenje.

Če bi morali izpostaviti eno kompetenco, ki bo v naslednjih 12 mesecih najbolj ločila povprečne od odličnih (marketingašev/vodij/strategov), katera bi to bila in zakaj?

Sposobnost povezovanja različnih področij in hitrega učenja. Tehnologija se namreč spreminja hitreje kot organizacije, zato bodo največjo razliko naredili ljudje, ki bodo znali povezati tehnologijo, zaposlene in poslovno vrednost.

Kje poiščete kakovosten uvid ali navdih? Kaj gledate, poslušate, berete – katera so vaša top 3 priporočila za navdih in širjenje obzorij?

Navdih iščem na presečišču tehnologije, uporabniške izkušnje, psihologije, filozofije in prihodnosti družbe. Zanimajo me umetna inteligenca, kvantno računalništvo in prihodnost digitalnih interakcij. Vse, kar mi doda nov delček sestavljanke ali drugačen pogled na prihodnost, pritegne mojo pozornost.

Katera vaša odločitev je bila v zadnjem letu najbolj neudobna, a pravilna?

Večkrat sem se zavestno opomnila oz. odločila, da ne iščem popolne rešitve, ampak naredim korak naprej tudi v nepopolnosti. Pri uvajanju novih tehnologij, s čimer se trenutno ukvarjam, pogosto ni idealnega trenutka. Pomembneje je, da se organizacija premika, uči in sproti prilagaja, namesto da čaka na popolne pogoje, ki jih v kompleksnih okoljih preprosto ni.

Katera ključna sporočila želite predati občinstvu? Kaj bi si želeli, da razumejo drugače kot prej?

Želim, da digitalno transformacijo in umetno inteligenco razumemo manj kot tehnološki projekt in bolj kot spremembo načina delovanja organizacije. Projekt Maks AI je zelo jasno pokazal, da umetna inteligenca sama po sebi ne reši ničesar – če so krovni procesi, podatki in odgovornosti neurejeni, bodo neurejeni tudi rezultati. Prava vrednost nastane šele takrat, ko ima organizacija pogum, da posodobi temelje, jasno prevzame lastništvo in odgovornost nad procesom (ownership) in sprejme učenje kot del vsakodnevnega dela. Umetna inteligenca ni čarobna palčka, je pospeševalec tistega, kar v organizaciji že obstaja.