Reinier Evers (TrendWatching): Trendi so mrtvi – naj živijo trendi!

V tem uvodnem predavanju bo ustanovitelj TrendWatchinga na kratko predstavil izbor globalnih potrošniških trendov, nato pa odprl vrata v nastajajoči svet avtonomije inovacij. Evers bo udeležencem pokazal, kam se stvari v resnici razvijajo in zakaj ima marketing danes edinstveno priložnost, da ne le sledi spremembam, temveč jih tudi soustvarja. Hitrost sprememb je postala tako intenzivna, da nas sili v ponovni razmislek o vlogi marketinga v podjetjih. Nikoli prej marketingaši niso imeli tako močnega dostopa do globalnih signalov, sprememb pri potrošnikih in orodij, ki vpoglede tako hitro pretvorijo v akcijo. Predavanje bo razkrilo, kako se umetna inteligenca, trendi, ideacija in izvedba združujejo v nov model rasti in inovacij ter kako lahko tudi posameznik začne uresničevati avtonomijo inovacij.

Mitja Pirc (Kearney): AI vihar je tu. Iščete zaklonišče ali svojo vetrnico?

Hitrost sprememb, ki jih generira umetna inteligenca, je izjemna. Obsežnost sprememb je ogromna. Ne zatiskajmo si oči – marketinški in poslovni procesi se brišejo oziroma v njih ni več ljudi. Brišejo se oddelki, marketinške aktivnosti prevzema umetna inteligenca. Kako naj marketingaši reagirajo? Nekaj konkretnih pristopov na ravni podjetij, marketinških procesov in znamk bomo odkrili v tem prispevku. Zanimivo za vse, ki iščete svojo prihodnjo marketinško vlogo.

Jesper Toubøl (Skupina LEGO): Od usmerjenosti na potrošnika do sistema povpraševanja: kako oblikovati sisteme za trajnostno rast

V vse bolj nestabilnem globalnem okolju trajnostna rast ne izhaja iz boljših kampanj, temveč iz boljših sistemov. Predavanje raziskuje, kako se lahko usmerjenost na potrošnika razvije v razširljiv operativni model, ki povezuje portfelj, kanale, podatke, investicije in kulturo v enoten sistem ustvarjanja povpraševanja.

Najprej se usmerjenost na potrošnika predstavi kot strukturna zasnova. Povpraševanje ne nastaja v komunikaciji, temveč se načrtno gradi skozi premišljeno arhitekturo portfelja in strategijo kanalov. Izdelki so zasnovani za relevantnost skozi različne življenjske faze in segmente, kanali pa delujejo kot platforme za izkušnjo in senzorji podatkov v realnem času.

Drugič, povpraševanje se ohranja z discipliniranimi investicijami in merljivimi povratnimi zankami. Dolgoročna vlaganja v marketing, prodajo in digitalne zmogljivosti ščitijo vrednost znamke in širijo bazo aktivnih potrošnikov. Kazalniki, kot so customer pulse, NPS in aktivni potrošniki, postanejo orodja za upravljanje, ne le za poročanje. Nazadnje kultura določa, ali se strategija pretvori v rezultate. Trajnostna rast zahteva pogum vodstva, usklajenost med oddelki in miselnost, kjer »dobro« ni dovolj.

Tanja Jelača (Podravka): Marketing ni strošek, je odgovornost za poslovni rezultat. Kako do tega v praksi?

Če želimo ustvarjati prihodke in dobiček, moramo soodločati o več kot zgolj komunikacijskih aktivnostih. Soustvarjanje prihodkov pomeni skrb za relevantno identiteto znamk, ustrezen produktni portfelj, cenovno politiko, učinkovito distribucijo, komunikacijo in inovativnost ponudbe. Sliši se smiselno in znano. Ampak ali in kako to početi v praksi? Skozi primere Podravkinih znamk bomo osvetlili izzive marketingašev v današnjih razmerah in dobili konkreten vpogled, kako povezati marketinške aktivnosti z merljivimi poslovnimi rezultati.

Ana Drev (Snow Monkey): Vrhunski produkt za stabilno rast znamke – praktičen primer Snow Monkey

V prispevku bomo spoznali, kako se produktno razvija znamka Snow Monkey. Podjetje je nastalo zaradi slabe uporabniške izkušnje, ki jo je Ana imela kot uporabnica termovk. Ustvarjenih prihodkov ni vlagala v preprodajo obstoječih izdelkov, ampak v stalen razvoj novih. Tako so »iz snega« prešli »na kolo«. Vedno pa iščejo rešitve za težave svojih porabnikov. Kako nastajajo novi izdelki, koliko časa traja proces, kdo je vključen in kdaj izdelka sploh ne dajo na trg – vse to bo razkrila v tem prispevku. Zanimivo za vse, ki želite še izboljšati svoj produktni portfelj.

Lada Tedeschi Fiorio (Atlantic Grupa): Od vrednot do vrednosti: kako strategija postane motor rasti

V času spreminjajočega se vedenja potrošnikov, umetne inteligence, politične negotovosti in inflacije rast ne izhaja iz več aktivnosti, temveč iz bolj ostre strategije. Lada Tedeschi Fiorio bo predstavila, kako regionalne znamke, kot so Argeta, Cedevita, Cockta, Smoki in Barcaffè, gradijo rast skozi inovacije, zasidrane v jasnem strateškem namenu. Znamke morajo vedeti, zakaj obstajajo, katere vrednote zastopajo in kakšne dolgoročne cilje zasledujejo. Predavanje ponuja vpogled v oblikovanje strategij, usklajevanje inovacij in vlogo marketinga kot strateškega nosilca rasti.

Grega Gostinčar (FeelRooty): Ko znamka resno vzame svoje vrednote, tudi na račun prodaje

V času, ko znamke pogosto sledijo trendom, »hackom« in agresivni rasti, ta zgodba pokaže drugačno pot: vsako ključno odločitev filtrirajo skozi svoj WHY, tudi če to pomeni manj prodaje na kratek rok. Namesto širjenja na vse kanale ostajajo osredotočeni na tiste, kjer so njihove ciljne skupine, izdelke pa izboljšujejo zgolj zato, da postanejo bolj učinkoviti za ljudi, ki jim služijo. Neradi se primerjajo s konkurenco in ne prodajajo dobrega počutja (»well being«) kot trenda, temveč ga živijo znotraj podjetja ter ga širijo skozi izobraževanje, tudi med tiste, ki niso in morda nikoli ne bodo njihovi kupci. To je zgodba o tem, kako opustiti »hustle mindset«, ostati zvest vrednotam in kljub temu, ali prav zato, trajnostno rasti.

Ivona Repše (DROM): Kako so lahko znamke v kaosu vrednot in družbenih sprememb relevantne za mlade potrošnike?

Mladi na družbenih omrežjih v resnici sploh nočejo spremljati znamk. Kako torej postati relevanten za generacijo Z? Skozi primere različnih blagovnih znamk, ki jim je to uspelo, bomo osvetlili možnosti, ki jih imajo znamke za vzpostavljanje povezave z mladimi kupci. Kako najti pogum za odmik od »spoliranega« in neavtentičnega? Kako doseči, da te generacija Z na TikToku preprosto ne more nehati spremljati, gledati in kupovati? Zanimivo za vse, ki iščete načine, kako vzpostaviti odnos z mlajšimi potrošniki, glavnimi kupci prihodnosti.

Andraž Štalec (Red Orbit): Kako marketing zmaguje v agentno gnani ekonomiji

AI v marketingu ni več vprašanje prihodnosti ali eksperimentiranja z orodji, temveč postaja temeljna infrastruktura sodobnih marketinških organizacij. Vstopamo v obdobje agentno gnane ekonomije, kjer inteligentni sistemi in avtonomni AI agenti vse bolj vplivajo na način dela, odločanja, optimizacije in rasti blagovnih znamk. Predavanje se osredotoča na strateško razumevanje kako se spreminja vloga marketinga v agentno gnani ekonomiji, kaj to pomeni za direktorje marketinga in njihove odločitve, kako se mora marketing organizacija razvijati, da se pripravi na novo realnost in ohrani konkurenčno prednost, ter kakšne priložnosti se odpirajo znamkam, ki začnejo razmišljati sistemsko, ne taktično. Vsebina je zasnovana kot inspirativen pogled na prihodnost marketinga, podprt z realnimi izkušnjami iz prakse, brez tehničnih ali operativnih podrobnosti.

Gregor Žavcer (Datafound): Vaš naslednji kupec ni človek. In za vaš branding mu je vseeno.

Večina marketinga še vedno nagovarja človeka, medtem ko se naslednji val nakupnih odločitev že seli k AI agentom. Ta prispevek pokaže, zakaj bodo agenti postali nova ciljna skupina, kako bodo ocenjevali ponudbe in zakaj blagovne znamke, ki niso razumljive strojem, v prihodnje preprosto ne bodo obstajale. Na praktičnem primeru bomo pogledali, kako agenti že danes avtomatizirajo raziskave, outreach in reporting ter kako lahko podjetja z njimi povečajo svoj doseg in učinkovitost. Govorili bomo o agent ekonomiji, kjer bodo agenti sklepali posle med seboj, brez človeka v zanki. To ni pogled v daljno prihodnost, ampak vpogled v poslovno realnost, ki se že dogaja.

Daša Rankel (Outfit7): GEO Strategija: Kako ostati viden potrošnikom, ki odgovore iščejo z umetno inteligenco

V preteklosti je veljalo, da mora znamka biti na »prvi strani Googla«. Kaj (boste) ste naredili, ko vedno več vaših kupcev opravlja svojo nakupovalno pot »prek LLMjev«? Kaj in predvsem kako lahko naredimo, da bo naša znamka živela tudi v svetu Copilot, ChatGPT…? V prispevku bomo videli kako so se Generative Engine Optimization (GEO) lotili v Outfit 7. Videli bomo kako LLM-ji razumejo vsebine, kako lahko vplivamo na to, kaj in kako povzemajo in videli konkretne pristope, s katerimi lahko podjetja izboljšajo svojo vidnost in interpretacijo znotraj generativnih odgovorov. Videli bomo kaj je delovalo in kje so še izzivi, da bi znamka se čim bolje „znašla“ v okolju LLM. Zanimivo za vse, ki ne želijo, da njihova znamka za določen del potrošnikov izgine.

Matic Mele: AI avtomatizacije v praksi: Kaj deluje, kaj je hype in kaj lahko marketingaš vpelje že danes

Prispevek bo pokazal, kako AI avtomatizacije danes postanejo resnično uporabno orodje za nizboljšanje uspešnosti marketingašev in podjetji. Na praktičnih primerih bo predstavil tri ravni AI avtomatizacij – osebno, oddelčno in podjetniško – ter prikazal, kako lahko te rešitve marketingaše razbremenijo rutinskih opravil in povečajo produktivnost. Poseben poudarek bo na konkretnih primerih iz prodaje, podpore strankam in marketinga, kjer AI že danes prevzema oz. izboljšuje del nalog ali celo celoten proces. Prispevek bo zaključil vpogled v sodobna orodja, ki omogočajo, da avtomatizacije in AI agente danes gradijo tudi ljudje brez programerskega znanja.

Nina Jerkič (Red Pitaya): Repozicioniranje za poslovno rast – ko moraš svojo zgodbo obrniti na glavo

Rast podjetja pogosto razkrije neprijetno resnico: nagovarjamo napačne segmente ali pa pravim segmentom govorimo napačno zgodbo. Repozicioniranje zato ni kozmetični popravek “buyer persone”, temveč strateška odločitev, ki lahko spremeni vse – od sporočil in kanalov do prodajnega procesa. V prispevku bomo pogledali, kako smo v Red Pitayi prešli iz širšega “maker” segmenta v visoko specializirane industrije, kot so fotonika in kvantne tehnologije, kaj smo morali obrniti na glavo in kakšni so bili poslovni učinki. Zanimivo za vse, ki morate nasloviti nove segmente kupcev ali pa se sprašujete ali sedanje pravilno naslavljate.

Ajda Hafner (SaleSqueze): Kako prepričati B2B stranko, da na prvem sestanku potrdi nakup in sklene naročnino?

Kako v dveh letih prodreti na 28 trgov izključno prek digitalnih kanalov? Kakšen mix kanalov in vsebin deluje v praksi: od Meta oglaševanja za pridobivanje leadov do nurturinga prek retargetinga, online dogodkov, e-maila, WhatsAppa in klicev? Katero vsebino plasirati na katerem kanalu, da potencialne stranke izobrazimo in pripravimo na nakup, še preden pridejo na sestanek? Ozadje bo razkrito v tem prispevku. Zanimivo za vse, ki iščejo pravi mix digitalnih kanalov za svojo B2B rast.

Miloš Matković: Svet ekstremne odgovornosti: kako razmišljati in odločati, ko je vse na kocki

V poslovnem svetu pogosto govorimo o odgovornosti – redkeje pa jo zares živimo. Predavanje odpira pogled v profesijo, kjer odgovornost ni koncept, temveč vsakodnevna realnost: kardiokirurgijo in transplantologijo. Miloš Matković, vrhunski specialist in kirurg, nas bo skozi osebne, avtentične primere popeljal v svet odločitev, kjer ni prostora za prelaganje krivde ali iskanje bližnjic.

Udeleženci bodo spoznali, zakaj je priprava temelj vsake odgovornosti, kako se odgovornost v timu deli – a vedno začne pri posamezniku – ter zakaj so procedure ključne, tudi ko jih je treba spreminjati. Predavanje pokaže, zakaj najbolj odgovorne odločitve pogosto niso najbolj priljubljene in kako razmišljati v kriznih trenutkih, ko je pritisk največji. Gre za močne paralele z izzivi marketinga: vodenje ekip, delo pod časovnimi in poslovnimi pritiski ter prevzemanje posledic odločitev.

Tomas Petovsky (Meta): Onkraj prompta: kreativna rešitev kot nova oblika targetiranja

Zmanjševanje vrzeli med tem, kar govorimo (targetiranje), in tem, kar prikazujemo (kreativa), pomeni, da kreativa postaja primarna plast targetiranja. Predavanje raziskuje premik od pristopa »izberi občinstvo, nato napiši oglas« k pristopu »zasnuj kreativni sistem«, ki temelji na hitrih iteracijskih zankah, modularnih elementih in dinamičnih narativih, prilagojenih resničnim uporabnikom, kar vodi do boljših rezultatov.

Krešo Žmak (Infobip): Ne optimizirajte več. AI na novo piše pravila komunikacije.

UI ne optimizira več oglaševanja – temveč ga na novo strukturira. Kar je bilo nekoč upravljanje kampanj, postaja avtomatizirana izvedba, kjer UI izbira občinstva, ustvarja kreative, upravlja ponudbe in vse bolj prevzema vlogo operaterja, ne le pomočnika. Hkrati platforme, kot so Google, Meta in TikTok, zapirajo svoje ekosisteme, omejujejo dostop do podatkov in povečujejo odvisnost, kar marketinške strokovnjake sili v razmislek, kje dejansko obvladujejo odnos s stranko. Strateški premik gre v smer izkušenj, ki temeljijo na sporočilih, kjer oglasi vodijo neposredno v pogovore, privolitev je vgrajena, atribucija postaja transparentna, personalizacija pa se dogaja v realnem času. V tem novem modelu klasična pristajalna stran izginja. Prihodnji tok konverzije je oglas → UI agent → transakcija – brezhiben, brez trenja in v celoti znotraj pogovorne niti. Zanimivo za vse, ki ne želijo zaostajati v pogovorih s svojimi strankami.

Ervin Prislan (Adward & Conversion Design): Kako z AI ustvariti performance kreative, ki izstopajo?

“AI prinaša hitrost in dostopnost, ampak zakaj vidimo poplavo podobnih oglasov? Ker večina preskoči korak, ki največ šteje. V predavanju bomo šli skozi konkreten proces: od briefa in idealnega kupca do prompta, ki dejansko deluje, in do tega, kako rezultate spremeniti v znanje za naslednjo kampanjo. Z realnimi primeri, ne teorijo. Osrednje sporočilo: 70% uspeha AI kreative se zgodi pred generacijo. Razlika med povprečjem in tem kar izstopa je v pripravi, ne v orodju.”

Petra Čadež (Atlantic Grupa): Štiri fazno osvajanje potrošnikov v Nemčiji – ozadje prodora Argete in vloga marketinga pri tem uspehu

Redko se zgodi, da blagovna znamka iz naše regije prodre v trgovine široke potrošnje na 80 milijonskem nemškem trgu. Potrebni resursi so enostavno preveliki. V prispevku bomo spoznali, kako je Argeta z odličnim consumer insightom, večfazno strategijo in premišljenim prepletom prodajnih ter marketinških aktivnosti korak za korakom odprla vrata največjih nemških trgovskih verig. Sliši se kot zmaga? Ne tako hitro – ko izdelek končno pride na polico, se delo šele zares začne. V pomoč tako tistim, ki šele vstopajo ali pa so že prisotni v trgovcih na trgih izven Slovenije.

Dag Kralj (Mass): Ozadje prevzema tradicionalne znamke na zahodu

V prispevku bomo spoznali nekaj ozadja prevzema tradicionalne, družinske znamke na avstrijskem trgu. Mass prevzema največjega avstrijskega prodajalca obutve, ki ima nekajkrat večji obseg poslovanja. Kako je to možno? Poleg tega delujejo na izjemno konkurenčni dejavnosti, kjer se modne smernice in kupci spreminjajo vsako sezono. Kako sledijo spremembam v nakupnih navadah? Kako prilagajajo prodajni program? Kako upravljajo lastne trgovine in online prodajo? Kako bodo po prevzemu upravljali več znamk na različnih trgih? Nekaj odgovorov dobimo v tem prispevku. Zanimivo za vse znamke, ki imajo ambicijo rasti.

Jaša Furlan (BlueAmberDigital): Direct To Consumer ni več dovolj: Marketplace strategija je nova prioriteta CMO-ja

DTC model je bil zadnjih 10 let motor rasti – danes pa pozornost, promet in nakupna namera niso več na spletnih straneh brandov, temveč na marketplacih. TikTok ustvarja povpraševanje in ga preusmerja na Amazon, Meta postaja performance ekosistem, ki se vse pogosteje zaključi s transakcijo zunaj lastnega kanala, AI pa pospešuje nakupne odločitve točno tam, kjer imajo marketplace-i največji trust in hitrost. Marketing se ne konča več pri kliku – konča se pri transakciji, kjer vse pogosteje zmagujejo spletne tržnice. Predavanje pokaže, zakaj je marketplace strategija danes strateška odločitev CMO-ja in ne samo operativna naloga ecom ekipe, kako se brand pozicionira na platformah brez izgube nadzora nad percepcijo znamke in kateri okvir uporabiti za odločitev: kdaj vstopiti, s katerimi produkti in kako marketplace uskladiti z obstoječo DTC strategijo.

Jasmin Deniz Karataş: Obvladajmo čustva za zmago v produktni igri

Onkraj »tehnologije in marže«: razumevanje psiholoških sprožilcev in čustvenih gonil. Premik zaupanja: v času krčenja proračunov potrošniki ne kupujejo le izdelkov, temveč vlagajo v blagovne znamke, ki jim zaupajo. Skozi analizo aktualnih potrošniških raziskav bomo razumeli, zakaj je odmik od »dirke za maržo« edina pot do dolgoročne lojalnosti. Čustveni načrt: praktičen vodič po korakih, kako zasnovati izdelke, ki sprožajo psihološke signale za nakup in pasivne uporabnike spreminjajo v aktivne zagovornike znamke. Kako zmagati: kako izkoristiti pozicijo znamke z usklajevanjem razvoja izdelkov s človeškimi čustvi, ne le s tehničnimi specifikacijami.

Katarina Pribičević (McCann): Znamke ne gradijo odnosov, gradijo jih ljudje. Psihologija znamčenja, osredotočenega na človeka

Marketing že leta ponavlja, da znamke gradijo odnose s potrošniki, a kaj, če znamke v resnici nikoli niso bile v »odnosu«? Predavanje raziskuje, kako ljudje uporabljajo znamke kot psihološka orodja za izražanje identitete, zadovoljevanje temeljnih potreb in ustvarjanje občutka stabilnosti v negotovem svetu. Namesto osredotočanja na to, kaj znamke naredijo za ljudi, perspektivo premakne k temu, kako ljudje uporabljajo znamke za razumevanje in uravnavanje sebe. Predavanje izziva uveljavljene predpostavke stroke: lojalnost ni ljubezen, pozicioniranje je aktivacija identitete, odnose pa gradijo ljudje, ne znamke. Udeleženci bodo dobili praktičen okvir za prenos psiholoških uvidov v pozicioniranje znamke in kreativno usmeritev ter svež pogled na znamčenje, osredotočeno na človeka, v času avtomatizacije in obilja podatkov.

Andrej Klančar (Klančar žerjavi): V povprečju je največ konkurence. Izstopite iz povprečja.

Kje je največ konkurence? V povprečju. Kje se najprej pozna, ko „udari“ kriza, ko se zgodijo spremembe? V povprečju. Kje so najhujši cenovni pritiski? V povprečju. Kje so najmanjše marže? V povprečju. Še bi našli razloge, zakaj ni dobro biti v povprečju. Ampak še vedno je veliko znamk, veliko podjetji, veliko podjetnikov zadovoljnih s povprečjem. Delaj kot so že vsa leta. Saj bo, si rečejo. Saj je dovolj dobro. Na življenjskem, preprostem primeru „iz gradbeništva“, bomo videli, kaj pomeni strmeti k nadpovprečnemu, kakšne izzive prinaša za marketing, za vsakega zaposlenega, ko dovolj dobro ni dovolj dobro.